Over voltage arresters

Uporaba naprav za zaščito pred prenapetostjo je bistvena za zagotavljanje zanesljivega in dolgotrajnega delovanja. Te naprave učinkovito dušijo napetostne sunke, ki vplivajo na sistem, ne glede na to, ali so posledica neposrednega udara strele ali motenj v oddaljenem omrežju. Zaščito je mogoče dodatno izboljšati z dopolnilnimi komponentami, kot so odklopniki, požarni stikala ali vnaprej sestavljene AC/DC škatle, ki imajo vse pomembno vlogo pri zaščiti vašega sistema.

Naša spletna trgovina ponuja široko paleto najsodobnejših DC in AC prenapetostnih odvodnikov, ki so testirani v skladu z industrijskimi standardi in optimizirani za uporabo v sončnih sistemih. Ti izdelki ne le ohranjajo celovitost sistema, ampak tudi zmanjšujejo stroške vzdrževanja in izboljšujejo donosnost naložbe.

Ne čakajte, da pride do težav! Preglejte naš izbor zanesljivih naprav za zaščito pred prenapetostjo in zavarujte svoj sončni sistem še danes. Ukrepajte zdaj in se zaščitite pred prihodnjimi motnjami!

Ste trgovec, monter ali veletrgovec?
Registrirajte se v naši spletni trgovini B2B, preden oddate prvo naročilo! Po potrditvi registracije boste imeli dostop do platforme B2B, kjer so vedno na voljo aktualne cene, stanje zalog in ekskluzivne ponudbe. Po prijavi je spletno naročanje naprav za zaščito pred prenapetostjo hitro in enostavno.

Imate vprašanja o naših izdelkih?

Kot B2B partner se lahko obrnete na svojega predstavnika za prodajo. Naša ekipa vam bo z veseljem pomagala in odgovorila na vprašanja o rešitvah za zaščito pred prenapetostjo, ki najbolje ustrezajo vašim potrebam. Koristne informacije lahko najdete tudi v pogostih vprašanjih spodaj:

Kakšne so razlike med napravami za zaščito pred prenapetostjo tipa 1, tipa 2 in tipa 3?

• Tip 1 (odvodniki strele): Ti lahko odvajajo visokoenergetske tokove iz neposrednih udarcev strele. Običajno so nameščeni na glavni razdelilni plošči stavbe na mestu priključka električnega omrežja.
• Tip 2 (napetostni odvodniki): Ti ščitijo pred preklopnimi prenapetostmi in posrednimi prenapetostmi, ki jih povzroča strela. Običajno so nameščeni v podrazdelilnih ploščah.
• Tip 3 (fina zaščita): nameščena neposredno pred občutljivo elektronsko opremo za zaščito pred preostalimi prenapetostmi.
  

Kako lahko ugotovite, ali je v določeni stavbi potrebna zaščita pred prenapetostjo?

• Ocena nevarnosti udara strele: Na podlagi serije standardov MSZ EN 62305 je mogoče s podrobno analizo tveganja določiti potrebne zaščitne ukrepe.
• Vrsta in lokacija stavbe: Višje stavbe, podeželske nepremičnine ali stavbe brez zaščite pred strelo so bolj izpostavljene tveganju.
• Občutljivost električne opreme: Zaščita pred prenapetostjo se priporoča za občutljive naprave, kot so računalniki, medicinski instrumenti in industrijski krmilniki.
• Lokalni predpisi: V nekaterih primerih je namestitev naprav za zaščito pred prenapetostjo obvezna.

Kako pogosto je treba pregledovati naprave za zaščito pred prenapetostjo?

• Pogostost pregledov: Najmanj enkrat letno.
• Načini pregleda: Vizualno preverite indikatorje stanja in z merilnimi instrumenti preverite delovanje.
• Znaki za zamenjavo: Naprave zamenjajte, če indikatorji stanja signalizirajo okvaro ali če preskusne vrednosti odstopajo od specifikacij proizvajalca.

Kako kakovost ozemljitve vpliva na učinkovitost zaščite pred prenapetostjo?

• Nizka upornost ozemljitve: Zagotavlja, da se energija prenapetosti učinkovito odvaja v tla.
• Pravilna zasnova ozemljitvenega sistema: Zmanjša potencialne razlike in izboljša učinkovitost zaščite.
• Redni pregledi: Ozemljitvene sisteme je treba redno pregledovati in vzdrževati.

Kakšna je vloga koncepta območja zaščite pred strelo (LPZ) pri zasnovi zaščite pred prenapetostjo?

Koncept LPZ deli stavbo in njen električni sistem na cone, ki postopoma zmanjšujejo vpliv elektromagnetne energije iz udarcev strele. Vsaka cona zahteva ustrezne zaščitne naprave, ki zagotavljajo, da do notranje opreme pridejo le dušeni impulzi. To je ključnega pomena za varnost sistema.

Kakšna je največja dovoljena dolžina povezovalnih vodnikov za naprave za zaščito pred prenapetostjo?

Standardi zahtevajo, da skupna dolžina povezovalnih vodnikov – vključno s faznimi, nevtralnimi in ozemljitvenimi vodniki – ne sme presegati 1 metra. To zmanjša induktivnost in zagotavlja hiter odvod napetosti. Kabli morajo biti nameščeni ravno, brez zank, SPD pa mora biti nameščen čim bližje razdelilni plošči in ozemljitveni sponki.

Mnenja in priporočila strokovnjakov SOLARKIT

Glavni cilj prenapetostne zaščite je preprečiti poškodbe električne opreme, ki jih povzročajo nenadne, prekomerne napetosti. Ti napetostni sunki lahko nastanejo zaradi udara strele ali preklopov v električnem omrežju in lahko v kratkem času povzročijo resne poškodbe, zlasti občutljivih inverterjev ali krmilne elektronike.

Sončni sistemi so še posebej ranljivi, saj so pogosto nameščeni na prostem, na strehah, in so neposredno izpostavljeni udarom strele. Zato je treba tako enosmerno kot izmenično stran sistema zaščititi z ustreznimi prenapetostnimi odvodniki. Ti naprave odvaja prenapetostno energijo v zemljo in tako preprečujejo nadaljnjo škodo.

Pri načrtovanju zaščite je treba upoštevati koncept LPZ. Glede na cono, raven energije in lokacijo opreme je treba uporabiti različne tipe SPD (T2, T3).

Pomembna vloga je tudi dolžina in potek kablov. Da se ohrani učinkovitost SPD, skupna dolžina ne sme presegati 1 metra, kar zagotavlja hiter odziv in minimalno izgubo energije.

Na koncu dobro zasnovana zaščita pred prenapetostjo ne le poveča varnost sistema, ampak tudi pomaga prihraniti znatne stroške vzdrževanja in popravil. Naj bo za domačo ali industrijsko uporabo, naložba se izplača – z zanesljivim sistemom namreč zmanjšate tveganja in podaljšate življenjsko dobo.